Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov slovenije
ovitek_maj_2009.jpg

Objavljeno v: Gradbeni vestnik - 11,12 - 1992

Avtorji

mag. Sonja Šiško-Novak, dipl. gradb. inž.

VPLIV FOSFORJA NA PRIMARNO BIOLOŠKO PROIZVODNJO V PLITVIH VODNIH REZERVOARJIH IN REKAH

UDK: 628.19:627.8

Glavni problem pri zaščiti voda (če odmislimo onesnaževanje vode s strupenimi snovmi) predstavlja poleg suspendiranih snovi in bilance kisika prisotnost fosforja in dušika v vodi. Ta dva elementa sta glavna omejitvena dejavnika primarne produkcije v čistih vodah. V onesnaženih vodah, kjer nastopata v prevelikih količinah, pa sta glavna povzročitalja eutrofikacije.
O eutrofikaciji torej govorimo, kadar pride v jezeru ali reki do povečane rasti alg.
Ker so običajno količine fosforja v vodi manjše od količin dušika, je večinoma fosfor omejitveni dejavnik rasti in razmnoževanja alg - eutrofikacije.
Negativne posledice eutrofikacije se pri tekočih vodah zaradi obilne zarasti kažejo predvsem v manjši uporabnosti vode (težja predelava v pitno vodo) in v poslabšani bilanci kisika v času odmiranja alg. Negativne posledice eutrofikacije se pri tekočih vodah pojavljajo vzdolž vodnega toka.
Pri zajezenih vodah pa so negativne posledice eutrofikacije občutne v vertikalni smeri. V globljih plasteh jezer prihaja do pomanjkanja kisika ali celo do anaerobnih razmer z vsemi negativnimi posledicami za kakovost vode (NH3, H2S, CH4, Fe, Mn, itd.).
Za presojo negativnih vplivov eutrofikacije voda je predvsem zanimivo, kje lahko pričakujemo pojav negativnih posledic oziroma maksimalno zarast alg (na katerem rečnem odseku ali na kateri globini jezera itd.).
V prispevku je prikazana predvsem razlika v zarasti alg med zajezenimi in nezajezenimi rekami pri majhnih vrednostih fosforja v vodi.

POVZETEK

Glavni problem pri zaščiti voda (če odmislimo onesnaževanje vode s strupenimi snovmi) predstavlja poleg suspendiranih snovi in bilance kisika prisotnost fosforja in dušika v vodi. Ta dva elementa sta glavna omejitvena dejavnika primarne produkcije v čistih vodah. V onesnaženih vodah, kjer nastopata v prevelikih količinah, pa sta glavna povzročitalja eutrofikacije.

O eutrofikaciji torej govorimo, kadar pride v jezeru ali reki do povečane rasti alg.

Ker so običajno količine fosforja v vodi manjše od količin dušika, je večinoma fosfor omejitveni dejavnik rasti in razmnoževanja alg - eutrofikacije.

Negativne posledice eutrofikacije se pri tekočih vodah zaradi obilne zarasti kažejo predvsem v manjši uporabnosti vode (težja predelava v pitno vodo) in v poslabšani bilanci kisika v času odmiranja alg. Negativne posledice eutrofikacije se pri tekočih vodah pojavljajo vzdolž vodnega toka.

Pri zajezenih vodah pa so negativne posledice eutrofikacije občutne v vertikalni smeri. V globljih plasteh jezer prihaja do pomanjkanja kisika ali celo do anaerobnih razmer z vsemi negativnimi posledicami za kakovost vode (NH3, H2S, CH4, Fe, Mn, itd.).

Za presojo negativnih vplivov eutrofikacije voda je predvsem zanimivo, kje lahko pričakujemo pojav negativnih posledic oziroma maksimalno zarast alg (na katerem rečnem odseku ali na kateri globini jezera itd.).

V prispevku je prikazana predvsem razlika v zarasti alg med zajezenimi in nezajezenimi rekami pri majhnih vrednostih fosforja v vodi.

Brezplačen elektronski izvod revije:
Celoten članek si preberite v elektronski različici revije Gradbeni vestnik v PDF obliki.

INFLUENCE OF PHOSPHORUS ON PRIMARY BIOLOGICAL PRODUCTION IN LOW WATER RESERVOIRS AND RIVERS

 

Glavni problem pri zaščiti voda (če odmislimo onesnaževanje vode s strupenimi snovmi) predstavlja poleg suspendiranih snovi in bilance kisika prisotnost fosforja in dušika v vodi. Ta dva elementa sta glavna omejitvena dejavnika primarne produkcije v čistih vodah. V onesnaženih vodah, kjer nastopata v prevelikih količinah, pa sta glavna povzročitalja eutrofikacije.
O eutrofikaciji torej govorimo, kadar pride v jezeru ali reki do povečane rasti alg.
Ker so običajno količine fosforja v vodi manjše od količin dušika, je večinoma fosfor omejitveni dejavnik rasti in razmnoževanja alg - eutrofikacije.
Negativne posledice eutrofikacije se pri tekočih vodah zaradi obilne zarasti kažejo predvsem v manjši uporabnosti vode (težja predelava v pitno vodo) in v poslabšani bilanci kisika v času odmiranja alg. Negativne posledice eutrofikacije se pri tekočih vodah pojavljajo vzdolž vodnega toka.
Pri zajezenih vodah pa so negativne posledice eutrofikacije občutne v vertikalni smeri. V globljih plasteh jezer prihaja do pomanjkanja kisika ali celo do anaerobnih razmer z vsemi negativnimi posledicami za kakovost vode (NH3, H2S, CH4, Fe, Mn, itd.).
Za presojo negativnih vplivov eutrofikacije voda je predvsem zanimivo, kje lahko pričakujemo pojav negativnih posledic oziroma maksimalno zarast alg (na katerem rečnem odseku ali na kateri globini jezera itd.).
V prispevku je prikazana predvsem razlika v zarasti alg med zajezenimi in nezajezenimi rekami pri majhnih vrednostih fosforja v vodi.

 

SUMMARY

Besides suspended matter and oxygen balance, the main problem of water protection (without considering toxic pollution) is the presence of phosphorus and nitrogen in water. These two elements are the main restrictive factor of primary production in clear waters, in polluted waters, where they exist excessively, they are the main causers for eutrophication.

Eutrophication is a phenomenon in lakes and rivers at depletion of oxygen by excessive algae.

The quantaty of phosphorus in water is ussully lesser than that of nitrogen. Therefore, phosphorus is mostly the restrictive factor of growth and multiplication of algae - i. e. eutrophication.

Owing to overgrowth of algae, the negative consequences of eutrophication in downstream are indicated first of all in lesser applicability of water (there ar more difficulties in re - making of to drinking water) and in aggravation of oxygen balance at the withering of algae. The negative consequences of eutrophication acced in downstrem along side the water stream.

On the other hand, the negative consequences of eutrophication in dams are larger in vertical direction. The deficiency of oxygen or even anaerobic conditios with all the negative consequences for the quality of water acced in deeper strata of lakes NH3, H2S, CH4, Fe Mn, etc.).

To astimate the negative influences of water eutrophiction, it is of all interesting, where a phenomenon of the negative consequences and the maximum overgrowth of algae respectively can be expected i. e. in which section of a river or in which depth of a lake.

The task of this study is to show the difference in the overgrowth of algae between running and stagnand waters, at small quantaties of phosphorus in water.

Karlovška 3
1000 Ljubljana, SLOVENIJA

Phone: +386 1 52-40-200
Fax: +386 1 52-40-199
email: gradb.zveza@siol.net,
gradbeni.vestnik@siol.net
http://www.zveza-dgits.si