Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov slovenije
ovitek_maj_2009.jpg

Objavljeno v: Gradbeni vestnik - 11,12 - 1992

Avtorji

mag. Aleš Horvat, dipl. inž. gozd.
Marijan Zemljič, dipl. inž. gozd.

PROBLEMATIKA MASOVNEGA TRANSPORTA (PRENOSA) PLAVIN

UDK: 627.14/.157:624.131

POVZETEK
Grobe plavine potujejo v vodnem toku posamič ali pa masovno. V prvem primeru potujejo po debelini in teži premosorazmerno razvrščene od gladine proti dnu. Tudi odlagajo se razvrščeno: v zgornjih tekih najdebelejše, navzdol proti izteku postopno vse drobnejše. Ob naglih zdrsih velikih gmot hribin v strugo pa pride do masovno, v kašasti lavi premešanih plavin. Zaradi izjemne gostote potujoče lave dobijo najdebelejša zrna največjo kinetično energijo, prehitevajo in izplavajo na površje ter na čelo toka. Zrnatostno razvrščanje je obratno kot pri posamičnem prenosu. Rušilni učinki take lave so ogromni, protiukrepanje v času trajanja praktično nemogoče. Pojav lahko pričakujemo v labilnih ali pogojno stabilnih zemljiščih, takih pa je v Sloveniji ca. 35% njene površine. S preventivnimi ukrepi lahko nekoliko omejimo njih število, predvsem pa jakost. Vendar namenja naša družba za te namene le 0,12% DP, druge evropske države, po naravnih danostih primerljive z nami, pa ca. 1,5% DP.

POVZETEK

Grobe plavine potujejo v vodnem toku posamič ali pa masovno. V prvem primeru potujejo po debelini in teži premosorazmerno razvrščene od gladine proti dnu. Tudi odlagajo se razvrščeno: v zgornjih tekih najdebelejše, navzdol proti izteku postopno vse drobnejše. Ob naglih zdrsih velikih gmot hribin v strugo pa pride do masovno, v kašasti lavi premešanih plavin. Zaradi izjemne gostote potujoče lave dobijo najdebelejša zrna največjo kinetično energijo, prehitevajo in izplavajo na površje ter na čelo toka. Zrnatostno razvrščanje je obratno kot pri posamičnem prenosu. Rušilni učinki take lave so ogromni, protiukrepanje v času trajanja praktično nemogoče. Pojav lahko pričakujemo v labilnih ali pogojno stabilnih zemljiščih, takih pa je v Sloveniji ca. 35% njene površine. S preventivnimi ukrepi lahko nekoliko omejimo njih število, predvsem pa jakost. Vendar namenja naša družba za te namene le 0,12% DP, druge evropske države, po naravnih danostih primerljive z nami, pa ca. 1,5% DP.

Brezplačen elektronski izvod revije:
Celoten članek si preberite v elektronski različici revije Gradbeni vestnik v PDF obliki.

MASSMOVEMENT PROBLEMS

 

POVZETEK
Grobe plavine potujejo v vodnem toku posamič ali pa masovno. V prvem primeru potujejo po debelini in teži premosorazmerno razvrščene od gladine proti dnu. Tudi odlagajo se razvrščeno: v zgornjih tekih najdebelejše, navzdol proti izteku postopno vse drobnejše. Ob naglih zdrsih velikih gmot hribin v strugo pa pride do masovno, v kašasti lavi premešanih plavin. Zaradi izjemne gostote potujoče lave dobijo najdebelejša zrna največjo kinetično energijo, prehitevajo in izplavajo na površje ter na čelo toka. Zrnatostno razvrščanje je obratno kot pri posamičnem prenosu. Rušilni učinki take lave so ogromni, protiukrepanje v času trajanja praktično nemogoče. Pojav lahko pričakujemo v labilnih ali pogojno stabilnih zemljiščih, takih pa je v Sloveniji ca. 35% njene površine. S preventivnimi ukrepi lahko nekoliko omejimo njih število, predvsem pa jakost. Vendar namenja naša družba za te namene le 0,12% DP, druge evropske države, po naravnih danostih primerljive z nami, pa ca. 1,5% DP.

 

SUMMARY

Coarse sediment can be transported individually or in form of a massmovement. In the first case is sediment transported corresponding to the hydrodynamic condition of the torrent; more downtorrent we gove, finer sediment is depositted. Rapid landslides, that come in torrentchannel are the most often cause for a massmovement.

The mass of sediment and water has a very great kinetic energy. Coarser grains move faster on the top head of the flow, grain deposition arrangement is opposite to the one from the individual transport. Massmovement has a great demolishing effect. It is almost impossible to intervene while massmovement is going on. We can expect massmovements on instable and potentially-stable areas which extend on cca 35 % of Slovenia.

We can limitate a bit the frequency and more the intensivity of the events by using proper preventive antierosion measures. Our state unfortunately gives for water management 0.12% of the BSP, whereas the simillar european countries give 1.5 % of the BSP.

Karlovška 3
1000 Ljubljana, SLOVENIJA

Phone: +386 1 52-40-200
Fax: +386 1 52-40-199
email: gradb.zveza@siol.net,
gradbeni.vestnik@siol.net
http://www.zveza-dgits.si